»Po vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo sem zagotovo mislila, da se bodo stvari vsem nam dijakom, študentom, učencem odprle, vendar je bil prvi udarec že 1. septembra, ko so gluhi otroci ostali brez tolmača. In to je bil za nas ogromen šok, da kljub tej ustavni spremembi te pravice ni.«
»Znakovni jezik je res drugačen od slovenskega govornega jezika, tako da zgolj branje nekih vsebin ni dovolj. Veliko gluhih tega potem ne bi razumelo v popolnosti, zato je potrebna prilagoditev v znakovni jezik, saj je to naš materni jezik.«
»Pravica gluhih, da se izobražujejo v znakovnem jeziku, je njihov naravni jezik.«
»Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih.«
»Borim se za to, da se znakovni jezik, ki je materni jezik gluhih in naglušnih, kot tak umesti tudi v ustavo.«
»Nujen je tudi nadaljnji strokovni razvoj tolmačev in učiteljev znakovnega jezika, saj za zdaj ni študijskega programa, ki bi to omogočal.«
»Šole ne zagotavljajo popolne navzočnosti tolmača, kar predstavlja diskriminacijo gluhih otrok pri dostopu do izobraževanja.«
»Gluhi ne slišijo televizije, ne poslušajo radia, ne slišijo pogovora in komunikacije, so zaprti v svojem znakovnem jeziku.«
»Mojemu očetu, ki je hodil v šolo za gluhe, so za hrbet vezali roke ‒ mahati ne smeš, znakovni jezik je v učilnici prepovedan.«
»Menimo, da bo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo odprl druga področja.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju